»Trmasto sledi nareku svojega srca, iskreno veruje v tovarištvo ter zna sočustvovati s tistimi, ki so jih odrasli prizadeli in so se zaradi pohlepa znašli v stiski.«
»Občudovalec in vernik časa sem.«
»Nič na svetu ne potrebuje časa, če se noče ujeti v obliko.«
»Velikansko neiztrohnjeno srce v oceanu nemega prostora.«
»Abelard klecne: zaradi moške nečimrnosti, želje po uspehu in slavi, pa tudi zaradi strahu.«
»Strahu, ker se pri iskanju Boga zanese na moč razuma in si ne drzne skočiti v temni tolmun resnice.«
»Resnice, ki mu jo Heloiza ponuja s predanostjo telesa in duše, utelešene duše.«
»In v tem je osamljena.«
»Gre za izpoved Kasandre, ki proti svoji želji postane prerokinja...«
»Stoji nad Trojo še pred vojno in razmišlja o tem, kako bo kmalu to mesto le še spomin in ruševina.«
»V poeziji a la Babačić ni nikakršnega varanja in slepomišenja: kar je treba reči – pa če je še tako kruto, grobo, neotesano, nežno, intimno, ljubeznivo – je izrečeno brez ovinkov in olepšav.«
»Kostja je s svobodo svoje duše, ki ji je roka pridno sledila, čez noč spremenil socrealistično sivino študentske revije Tribuna v barvit, s humorjem in svetlobo prežarjen časopis, ki je bil angažiran ravno v svoji sproščenosti, fičfiričevstvu, posmehu velikim temam in idejam. Likovna plat časopisa je dobila prevratno mesto, Kostja je obrobne rubrike, kroniko študentskega podtalja, ki je mlade preplavilo z novo kulturo, spremenil v osrednjo temo zgodovine. Namesto revolucije smo dobili čarodeja, ki je pobarval Tribuno, namesto zunanje, policijsko vodene moči smo se z njegovo pomočjo spopadli z diktaturo domišljijske vznesenosti in ustvarjalne ekstaze. Je še kaj pomembnejšega v življenju?«
»Razume svoje delo in nagrado kot upor proti spakedrani digitalni angleščini in ohranjanje bogastva maternega jezika.«
»Skupina za raziskovanje in produciranje glasbeno-poetskih interakcij.«
»Večino glasbeno-poetskih idej za njihove skladbe je takrat prispeval Tomaž Pengov.«
»Zgodba je zanj pripovedovanje, ta ji omogoča, da lahko potuje s kočijo ali jezdi osla.«
»Esej pa se ne odpravi nikamor, temveč stoji zakoreninjen v izhodišče kot kako drevo.«
»Ni hujšega, kot je esej, poln besa.«
»Esej je v primerjavi z zgodbo resnejši, zato so zanj vprašanja usodna. Mora odgovoriti.«
»Digitalna postaja podoba, s katero skušam razlomiti pečat vsega, kar je.«
»V resnici se spreminja način zbiranja, zapisovanja in razbiranja podatkov o svetu.«
»Prostor mojega bivanja postajajo kratkočasne fascinacije. Omamna slepila.«
»Trezorji ali vsaj lončeni hranilniki lažne varnosti.«
»Kar se tiče smrti, pred njo ni izhoda, prežeti smo z minljivostjo. Kar se tiče temačnosti. Zajčeve pesmi so temačne, ker se upirajo samozadostnosti kogita in Heglovemu utopičnemu projektu umskega vnebovzetja. Kar se tiče nihilizma. Doslej ni nihče v slovenski poeziji tako ostro oporekal nihilizmu kot Zajc. Nič ni temačnejšega, nam govori, kot nihilizem samovšečnih subjektov, ki brez usmiljenja gospodarijo s svetom.«
»Dane Zajc je kot britev oster pesnik duhovno izpraznjenega sveta. Z neverjetno močjo upoveduje resnico lažnega humanizma, avtokracije politične moči in tehnokracije znanosti, ki ji ni mar za etičnost in sočutje.«
»To bom storil tako, da bom vzpostavil dialog z Danetovo srhljivo lepo pesmijo Popotnik. V njej je izpet človekov odnos do vseobsegajočega. Naša usoda.«